ŠOLSKI LITERARNI NATEČAJ ZIMA 2024
V začetku koledarskega leta smo vse tiste, ki radi pišete in imate malo ustvarjalne žilice, kot rečemo, povabili, da sodelujete na literarnem natečaju z naslovom Kam si se skrila z(Z)ima?. Lahko ste napisali pesem, pravljico, intervju s starejšim sorodnikom, sosedom …., ki je doživel pravo bloško zimo, domišljijsko pripoved (zgodbo) s književno osebo Zimo ali razmišljanje, kaj se dogaja s podnebjem, da zime kar ni.
Komisija, ki smo jo sestavljale učiteljice naše šole, je bila vesela vašega odziva, saj je prispelo kar 18 prispevkov. Odločile smo se, da bo knjižno nagrado prejelo osem ustvarjalcev. Nagrado so prejeli 6. februarja na šolski proslavi ob kulturnem prazniku. Nagrajenci so:
- Helena Samida iz 2. razreda. Napisala je pesem. V njej med drugim zapiše tudi tale verza: »Zima je lepa, bela, jaz sem vesela.«
- Evelin Kljun iz 4. razreda. Napisala je pravljico o dečku, ki pod odejo čaka zimo. Ker je dolgo ni, je sneženega moža naredil kar iz kamenja. Pravi čudež pa se zgodi, ko začnejo ljudje peti božične pesmi …
- Dorian Zakrajšek iz 5. razreda. Napisal je zanimivo zgodbo o dečku Manituju. Ko se je pred enajstimi leti rodil, je bila še huda zima, danes pa je vse drugače. Po dolgem potovanju zimo končno najde in pove mu, da se je skrila, ker je nekateri ne marajo, preganjajo jo izpušni plini v prometu in elektrarne. Obljubi, da se bo še vrnila.
- Tone Ponikvar iz 5. razreda. Napisal je bolj strokovno besedilo, zakaj zime kar ni. V zaključku pove, da kljub vsemu znanju, ki ga imamo ljudje, skrivnosti narave še vedno ne poznamo dovolj dobro.
- Ina Katarina Premerl in Jasmina Jeklar iz 5. razreda. Izmislili in ilustrirali sta, tako sta sami napisali, kar slikanico z 12 stranmi. Decembrski prazniki so bili pred vrati, snega zime pa od nikjer. Otroci so bili žalostni. V gozdu so odkrili njeno ledeno domovanje. Na vprašanje, kje se vendarle mudi, da ni snega, jim je odgovorila, da je bolna, in da ne more nikamor iz svoje ledene hiške. Otroci so ji obljubili, da bodo poiskali zdravilno rožo, ki ji bo povrnila zdravje
- Eva Jernejčič iz 9. razreda. Napisala je trikitično pesem, v kateri najdemo naslednje verze: »Gledam čez okno, gledam v nebo, nikjer ni še belo, niti mrzlo … »
- Ema Premerl iz 9. razreda. Zapisala je pogovor s svojim očetom, v katerem ji pove, kako je včasih zgledala zima. Med drugim zapiše, kako sta očetova starša že v začetku oktobra pregledala, če je v hiši dovolj koruznega zdroba, olja, soli, sladkorja, vžigalic, sveč in petroleja. To je bila zaloga za štiri mesece in pol in še vedno manjša kot npr. zdajšnji nakupi v dnevih ugodnosti v trgovskih centrih. Pogovor zaključi z mislijo, da toplo sonce vedno stopi sneg in pomlad prinese toploto ter daljše dneve.
Spoštovani mladi ustvarjalci, še enkrat hvala za odziv. Tisti, ki tokrat niste prejeli nagrade, ne vreči puške v koruzo. Zagotovo vas bomo še povabili, da sedete za papir in kaj napišete.
